Najpogostejši izrazi

A

Analgetik – zdravilo proti bolečinam

Anamneza – predhodna zgodovina bolezni, pripoved bolnika

Anemija – slabokrvnost

anestezija – zavrtje občutljivosti; običajno jo sprožimo v zdravstvene namene, da se izognemo bolečini, lahko pa je posledica nekaterih živčnih obolenj

anesteziologija – veda o splošni lokalni anesteziji ( specialistično področje)

Anomalija – nepravilnost, odklon od vsega kar velja za normalno

Antirevmatiki – skupina zdravil za zdravljenje revmatizma

Aorta – glavna telesna odvodnica, ki izhaja neposredno iz levega prekata

Aplicirati – dati (zdravilo) . uporabiti, uveljaviti

Arterija – utripalnica, odvodnica

Arterijska hipertenzija – Visok krvni tlak. Po sodobnih ugotovitvah je krvni tlak višji od 139/89 mmHg.

Artroza – degeneratina bolezen sklepov in pripadajočih struktur, mišic, tetiv in veziva, ki jo spremljata bolečina in zmanjšanja gibljivosti (degenerativni revmatizem, osteoartroza – kolena, kolka ipd.)

Ateroskleroza – poapnenje žil

Biopsija – diagnostični test, pri katerem iz telesa vzamemo košček tkiva za pregled pod mikroskopom

biopsija – odvzem živega dela organa oziroma tkiva preiskovanca za mikroskopsko preiskavo v diagnostične namene (npr. iz požiralnika, želodca, debelega črevesa, sapnice, jeter, kože, ledvic, sečnega mehurja, kostnega mozga itd.). Biopsijo navadno opravijo zaradi podrobnejše preiskave organa oz. tkiv, pri katerih so že odkrili nepravilnosti (anomalije) ali pa “na slepo”, ko šele preverjajo možne diagnoze. Za histološko preiskavo razrežejo vzorec tkiva v tanke rezine in jih obarvajo. Tako lahko odkrivajo bolezenske

C 

Cirkulacija – obtok . krožno gibanje

D

Duchennova miopatija – zelo težko degenerativno obolenje mišičnega tkiva, ki se konča s smrtjo zaradi degeneracije dihalnih mišic; z genetskimi analizami obolelih so dognali, da je bolezen posledica mutacije zelo velikega gena, ki kodira nastanek distrofina-do nedavnega nepoznanega proteina

Dušični retenti – snovi, ki krožijo v krvi in vsebujejo dušik nastal iz presnove beljakovin. Glavna sta kreatinin in sečnina.

F

Fibromialgija – sindrom fibromialgije je bolezen, pri kateri se pojavljajo difuzne mišicno-skeletne bolecine, za katere ne poznamo vzroka. Fibromialgija je bolezen, za katero je znacilna dolgotrajna mišicno-skeletna bolecina, obcutljiva podrocja mehkih tkiv (mišice in kite) in izrazita utrujenost. Fibromialgija se pojavlja predvsem pri odraslih. Pri otrocih je zelo redka in se pojavlja le pri mladostnikih. Pogosteje obolevajo ženske. Pri otrocih je klinicna slika podobna kot pri sindromu lokalizirane idiopatske mišicno-skeletne bolecine.

Freibergova bolezen – osteonekroza glavice druge metatarzalne kosti stopala. Pojavlja se redko, prizadene pa predvsem dekleta. Bolecina narašca s fizicno aktivnostjo. Pri klinicnem pregledu je prisotna bolecina, lahko tudi oteklina, v podrocju druge metatarzalne kosti stopala. Diagnozo potrdimo z rentgenskim slikanjem, vendar so spremembe obicajno vidne šele dva tedna po zacetku bolezni.

H

Hematom – izliv krvi v mehko tkivo

Hernija diskusa – prolaps intervertebralnega diskusa

Holesterol – maščobna snov (iz skupine sterolov) iz ciklično povezanih C atomov in s hidroksilno skupino (-OH). V organizmu opravlja številne vloge. Je sestavni del celičnih membran, izhodiščna molekula za nastanek številnih hormonov, žolčnih sestavin itd. Je nujno potrebna sestavina v organizmu, vendar je v prevelikih količinah zdravju škodljiva

Hondroza – degenerativna bolezen hrustanca

Hondroza vretenca – degenerativna bolezen intervertebralnih diskusov

Hormoni – kemijske snovi z zelo različnim delovanjem, ki jih izločajo žleze z notranjim izločanjem (npr. ščitnica, nadledvične žleze) neposredno v kri

I

i.m. (intramuskularno) – dajanje zdravila v mišico

i.v. (intravensko) – dajanje zdravila v žilo dovodnico

Imun – odporen, nedovzeten

Incidenca bolezni – število novih primerov bolezni v časovni enoti (navadno v enem letu)

Indikacija – potreba po nekem zdravljenju

Infekcija – okužba

Ishemija – slaba prekrvitev

Išias – bolečina v križu vzdolž ishiadičnega živca, navadno zaradi pritiska lumbalnega intervertebralnega diskusa na koren živca v ustrezni višini (sin. ischialgia, ishialgia, ishias)

K

Kifoza – ukrivljenost hrbtenice navzad (sin. Kyphosis, grba; posttravmatska, prirojena, rahitična)

Kifosa juvenilna – nastane v mladosti, če se zaradi aseptične nekroze kinasto sploščijo prsna vretenca (sin. morbus Scheuermann oz. Scheuermannova bolezen)

L

Lordoza – ukrivljenost hrbtenice v ventralni smeri (sin. lordosis)

cervikalna – lordoza v vratni hrbtenici

lumbalna – lordoza v ledveni hrbtenici

O

Obstipacija – zaprtje, zapeka

onkogen – 1. dejavnik, ki povzroča prehod zdrave celice v rakasto; onkogeni virusi prenesejo rakotvorne gene v zdrave celice; 2. Rakotvoren

Onkologija (onkologia – ae f) – veda, ki preučuje raka ali novotvorbe in njihovo zdravljenje.

Oralna terapija – zdravljenje z zdravili, ki jih damo skozi usta

ortopedija – veda o prirojenih in pridobljenih boleznih gibal, njihovem zdravljenju in preprečevanju (npr slaba drža).Ortopedsko zdravljenje si operacije, uravnavanje (pri še nezaključeni rasti) ali imobilizacija(steznik, mavec) fizioterapija, masaža, nadomeščanje sklepov (proteze)

Ortostatična hipotenzija – padec krvnega tlaka ob dvigu telesa iz ležečega v stoječ položaj

Osteohondroza – degenerativni proces na sklepu ali intervertebralnemu diskusu (sin. osteochondrosis)

Osteoliza (osteolysis – eos f) – resorbcija, razkroj kostnine, ki nastaja najpogosteje zaradi kostnih metastaz.

Osteoporoza – luknjičavost in prhkost kosti; zmanjšanje in razredčenje kostne mase, zaradi česar se poveča lomljivost kosti; kostne lamele v spongiozi so stanjšane

P

p.o. (Per os) – dajanje zdravila skozi usta

Palpacija (palpatio – nis f) – tipanje, otipanje; palpacija je telesna preiskava s prsti, za ugotavljanje bolezenskih sprememb v organih pod površino kože.

Papilom (papilloma – tis n) – bradavični izrastek; bradavičasti izrastki zunanjega spolovila so pogosto neprijetne spremembe, ki jih povzročajo nekatere vrste humanih papiloma virusov.

paraliza – popolna odsotnost motorične mišične aktivnosti (prizadene lahko eno samo mišico ali več ali celotno mišičje udov; hemiplegija je paraliza leve ali desne polovice telesa, paraplegija paraliza spodnjih okončin in tetraplegija paralizira vseh štirih okončin)

Parasimpatični živčni sistem – del avtonomnega živčevja, ki samodejno vpliva na številne organe. V primeru srca parasimpatični živčni sistem upočasnuje hitrost bitja.

Parenteralna terapija – zdravljenje z injiciranjem zdravila v vene ali mišice

Parkinsonizem – skupek bolezenskih sprememb, ki so precej podobne spremembam pri Parkinsonovi bolezni

Parkinsonova bolezen – bolezen osrednjega živčevja z mnogimi znaki, od katerih je v ospredju tresenje okončin in glave

Patogeneza – nastanek in razvoj bolezni

Patologija – veda o boleznih

Patološki – bolezenski

Pelvis (pelvis – is f) – medenica.

Perforacija – predrtje

Periferen – obroben, oddaljen, npr. periferna arterija; arterija, ki je v okončinah

Periferne žile – žile oddaljene od središča oziroma od trupa. To so žile v zgornjih in spodnjih udih.

periferna nevropatija – splošen izraz za motnjo v perifernem živčevju
pomenijo, da prevladujejo kisline, višje številke pa, da prevladujejo baze (lužine).

Prognoza (prognosis – is f) – zdravniška napoved o razvoju oz. nadaljnjem poteku bolezni. Progres

(progressio – nis f) – napredovanje, stopnjevanje, progresija. V onkologiji pomeni to napredovanje raka, ki najpogosteje vodi k spremenjenemu načinu zdravljenja.

Progredientna zožitev – napredujoča zožitev

R

Rabdomioliza – razpad mišičnih vlaken

računalniška tomografija – rentgenska preiskovalna metoda, pri kateri vir X žarkov in sprejemniški (detektorski) sistem krožita okrog vzdolžne osi telesa v posameznih ravninah (“rezinah” telesa)

Radioterapija (radiotherapia – ae f) – zdravljenje z rentgenskimi žarki in radijem.

Receptor – vezalna molekula v opni celic za vezavo antigenov, hormonov, zdravil, strupov

S

Scheuermannova bolezen  – ali “juvenilna kifoza (grba)” je osteonekroza apofiz vretenc. Pogostejša je pri fantih. Vecina otrok s to boleznijo ima slabo držo in bolecine v hrbtu. Bolecina je povezana s fizicno aktivnostjo in s pocitkom mine. Na to bolezen posumimo s klinicnim pregledom, za potrditev diagnoze pa je potrebno rentgensko slikanje. Na rentgenski sliki morajo biti vidne spremembe na vsaj treh zaporednih vretencih, ki dobijo nepravilno, klinasto obliko. Obicajno ne zahteva zdravljenja razen omejitev aktivnosti, opazovanje in v težjih primerih steznik.

Severjeva bolezen – To bolezen imenujemo tudi “apofizitis petnice”. Je osteohondroza apofize petnice (kost v peti), verjetno zaradi mocnih potegov preko Ahilove tetive.
Je najpogostejši vzrok za bolecine v peti pri otrocih. Severjeva bolezen je povezana s fizicno obremenitvijo in je pogostejša pri deckih. Navadno se pojavi med 6. in 10. letom kot bolecina v peti ali šepanje po telovadbi. Diagnozo postavimo na podlagi klinicnega pregleda. Zdravljenje ni potrebno, omejiti pa je potrebno fizicne aktivnosti do meje, ko se bolecina ne pojavlja.

Simptom (symptoma – tis n) – znak, vnanji znak (pojav, okoliščina). V medicini prva domneva o določeni bolezni temelji prav na opisu posameznih simptomov, značilnih za neko bolezen.

Simptomatika – vsota bolezenskih znamenj

Simptomatski – nanašajoč se na simptom (npr. simptomatsko zdravljenje pomeni, da zdravimo bolnikove simptome)

Sindrom – skupek znamenj, ki se pogosto sočasno pojavljajo

Skolioza – nefiziološka ukrivljenost hrbtenice vstran zaradi mišičnih ali kostnih okvar (destrokonveksna, sinistrokonveksna)

Spazem – krč, zoženje

Spazmolitik – zdravilo, ki deluje proti krčem

Spina bifida  – je stanje, pri katerem se otrokova vretenca ne izoblikujejo popolno, zadajšnji del hrbtenice je nezaraščen, in zato so (pri težjih oblikah) izpostavljeni hrbtni mozeg in ovojnice (meninge). To je hiba, ki nastane zaradi kombinacije genetskih in zunanjih dejavnikov. Obstajata dve vrsti te okvare: spina bifida occulta in spina bifida cystica.

Spinalni kanal – hrbtenični kanal

Spondilitis – spondiitis/ankilozirajioči spondilitis je kronično revmatično obolenje, ki prizadene vezivno tkivo. Poleg sklepov lahko prizadene tudi nekatere druge organe. Bolezen se običajno najprej pojavi na sakroiliakalnih sklepih, tj. sklepih med križnico in črevnico (ena od kosti, ki sestavljajo medenico).

Spondilartroza – degenerativne spremebe medvretenčnih sklepov (sin. spondylarthrosis)

Spondiloza – degenerativna sprememba hrbtenice (sin. spondylosis)

cervikalna – degenerativna bolezen malih sklepov, medvretenčnih hrustancev in ligamentov vratne hrbtenice, ki poleg omejene gibljivosti povzroča bolečine, lahko tudi motnje senzibilnosti ter pareze (sin. spondylosis cervicalis)

deformirajoča – spremeni obliko hrbtenice

hiperstotična – degenerativne spremembe hrbtenice s hiperstozo

lumbalna – degenerativne spremembe malih sklepov ledvene hrbtenice s prizadetostjo hrustancev in obsklepnih vezi

torakalna – prizadene hrbtenico prsnega koša

cervikalna – vratna

Spondiloliza – prekinitev dela loka vretenca, ki povezuje zgornji in spodnji sklepni odrastek

Spondilolisteza – premaknjenost telesa enega od spodnjih ledvenih vretenc naprej (navadno petega ledvenega vretenca nad križnico ali četrtega nad petim ledvenim vretencem) sin. drseče ledveno vretence, spondylolisthesis

Spondilotične spremembe – spremembe na medvretenčnih ploščicah, ki so razlog, da se prostori v hrbtenici, kjer poteka živčevje, postopoma ožajo. Tako se začnejo postopno utesnjevati kanali, kjer poteka živčevje in to človeku povzroča bolečino. Nenadna utesnitev živčevja pa je lahko posledica tako imenovane herniacije diskusa, se pravi zdrsa medvretenčne ploščice.

Stenoza – zoženje, zožitev

Sternum – prsnica

Subtilno – občutljivo, nežno

T

Tendinopatija – kronična sprememba tetive

Tendinitis – nateg ali ruptura tetive

Terapija (therapia) – zdravljenje

Terminalen – končen

termografija – slikovni zapis toplotnega sevanja telesnih površin

Tomografija – rentgensko slikanje v plasteh. CT (ang. Computed Tomography) – računalniška tomografija, poleg ultrazvoka je to najpogostejša preiskava v onkologiji

Torakalna – prsna (v področju prsnega dela)

travmatologija – veda med. ki se ukvarja z zdravljenjem in oskrbo bolnikov s telesnimi poškodbami

Tumor (tumor – is m) – nabreklina, oteklina, bula. Benigni tumor (tumor benignus): nenevaren, nemaligen ali nezli tumor. Primarni tumor (tumor primarius): maligni tumor, ki je vzniknil v poprej nerakavem tkivu ali organu, in ki se kasneje brez zdravljenja počasneje ali hitreje razširi (metastazira) tudi v oddaljene organe.

U

Ultrazvočna preiskava (ehografija) – metoda anatomske preiskave, pri kateri registrirajo od telesnih struktur odbite ultrazvočne valove in jih predelane s pomočjo računalnika prikažejo na zaslonu

Unkartoza – začetna obraba hrustanca v medvretenčnih sklepih, kronično degenerativno obolenje hrbtenice

V

Vegetativni živci – delujoči samostojno, neodvisno od volje, samoupravni

Vena – dovodnica

Venčne žile – koronarne arterije . arterije srca

Venektazija – razširjen podkožni venski splet

Venska tromboza – tromboza v dovodnici

Ventralna – trebušna, nanašajoč se na predel trebuha

Vertigo – vrtoglavica

W

WPW-sindrom – Wolff-Parkinson-White sindrom imenujemo stanje, pri katerem obstajajo dodatne živčne zveze med preddvori in prekati, ki se kažejo tako, da se v EKG razširijo zobci QRS. Bolniki s sindromom WPW so nagnjeni k napadom hitrega bitja srca.