Kaj imajo skupnega klasična medicina, nevrologija, ortopedija in vzhodne tehnike? Za terapevta Arkadija Januškeviča to niso različni svetovi, temveč deli iste zgodbe. Po izobrazbi je zdravnik z več kot tremi desetletji strokovnih in delovnih izkušenj, Svojo pot je začel v klasični medicini, nadaljeval s pediatrijo, nevrologijo in ortopedijo, nato pa svoje znanje razširil še na področje manualne medicine ter različnih vzhodnih tehnik. Strokovna pot se ni končala z eno specializacijo, pravzaprav se je takrat šele začela.
Že več kot dvajset let kot terapevt, strokovnjak za manualno medicino, deluje v Sloveniji, in sicer v Novi Gorici in Kopru.
Vse se je začelo pri otrocih
Po šestih letih študija medicine v Černivcih v Ukrajini je leta 1987 začel delati kot zdravnik – pediater. Otroci so bili njegovo prvo veliko področje dela in prav ta izkušnja je pomembno zaznamovala njegovo nadaljnjo strokovno pot. Delo z otroki od zdravnika namreč zahteva posebno pozornost. Otroci pogosto ne znajo natančno opisati, kaj jih boli ali kaj se z njihovim telesom dogaja. Zdravnik mora zato podrobneje opazovati – gibanje, držo, odzive in spremembe, ki jih je mogoče zaznati še preden jih otrok zna ubesediti. Pravi, da je prav ta zgodnja izkušnja kasneje prispevala k njegovemu širšemu pogledu na človeka in njegovo telo.
Težave iz otroštva lahko odrastejo z nami
Po več desetletjih dela z ljudmi se danes terapevt Januškevič pogosto srečuje tudi s posledicami težav, ki so se začele že v otroštvu. Nepravilna drža, določene gibalne navade, poškodbe ali omejitve gibljivosti, ki se v mladosti morda zdijo nepomembne, se lahko skozi leta ohranjajo in postopoma postajajo izrazitejše. Telo se prilagaja, določene mišične skupine prevzemajo večje obremenitve, gibanje se spreminja, težave pa lahko sčasoma postanejo tudi stalne, kronične.
Prav zato je pri obravnavi odraslega človeka včasih pomembno pogledati precej dlje v preteklost , saj naši gibalni vzorci nastajajo že zgodaj in se skozi leta utrjujejo. Kar se je nekoč zdelo kot manjša nepravilnost ali prilagoditev, lahko z leti vpliva na držo, gibljivost in obremenitev posameznih delov telesa ter se kasneje pokaže kot izrazitejša težava, za katero sami ne najdemo pravega vzroka.
Ko ena specializacija ne odgovori na vsa vprašanja
Leta 1993 se je začel intenzivneje ukvarjati z manualno medicino v Moskvi. Že leto pozneje je pridobil specializacijo iz nevrologije, leta 1995 pa še iz ortopedije. Na prvi pogled gre za različni področji, toda prav njihovo povezovanje je postalo pomemben del njegove nadaljnje strokovne poti. Nevrologija ga je približala delovanju živčevja, ortopedija gibalnemu sistemu, manualna medicina pa odnosu med strukturo, gibanjem in funkcionalnostjo telesa. Prav povezovanje teh znanj mu omogoča, da na težave posameznika ne gleda zgolj z vidika enega področja, temveč jih lahko razume širše in celoviteje ter pri obravnavi upošteva različne dejavnike, ki lahko vplivajo na človekovo počutje in gibanje.
Pogled, ki seže dlje od klasične medicine
Njegovo izobraževanje se ni ustavilo pri klasični evropski medicini. Leta 1995 se je izobraževal iz manualne medicine vzhodnih tehnik po metodi Masajoki Sajondži, leta 1998 pa je svoje znanje razširil še s tibetanskimi tehnikami zdravljenja v šoli Lhas School Tibet. Leta 2000 je v Moskvi na RUDN pridobil mednarodni certifikat iz manualne medicine, leta 2007 pa še kvalifikacijo specialista manualne medicine.
Tudi danes nadaljuje svojo strokovno pot, predvsem se redno vrača v Indijo, kjer svoje znanje nadgrajuje in spoznava nove pristope. Nova znanja in izkušnje aktivno vključuje v svoje strokovno delo. Takšna pot zahteva predvsem radovednost in pripravljenost, da se človek kot strokovnjak nikoli ne neha učiti.
Stres – ko napetost postane bolečina
Med težavami, s katerimi se danes srečuje vse več ljudi, je tudi stres. Povzročajo ga predvsem hiter življenjski stil, dolgotrajno sedenje, pomanjkanje gibanja in nenehna psihična obremenjenost, kar se pri večini ljudi danes odraža tudi na telesu.
Človek je lahko ves dan v napetosti, ne da bi se tega zares zavedal. Mišice ostajajo zakrčene, gibanje postaja manj sproščeno, lahko se pojavijo bolečine v vratu in hrbtu, tenzijski glavoboli, motnje spanja in občutek splošne telesne izčrpanosti. Prav pri takšnih težavah so lahko manualne tehnike pomemben del terapevtskega pristopa. Posebnost njegovega pristopa so tudi individualno prilagojene antistresne terapije, pri katerih povezuje dolgoletne izkušnje iz medicine z znanjem različnih terapevtskih tehnik. Njegov pristop je usmerjen v sproščanje telesne napetosti, umirjanje in boljše počutje.
Ko se znanje ne sešteva, ampak povezuje
Več kot trideset let strokovnega dela je pustilo precej širšo sled kot seznam specializacij in certifikatov. Danes Arkadij Januškevič deluje kot terapevt in svoje znanje uporablja pri obravnavi ljudi z različnimi težavami gibalnega sistema – od bolečin v hrbtenici, vratu in križu do težav s sklepi, mišicami in gibljivostjo. Manualna medicina se ukvarja tudi s težavami, povezanimi z mišično napetostjo, omejeno gibljivostjo, držo in delovanjem gibalnega sistema. Pri svojem delu uporablja različne manualne tehnike, katerih cilj je vplivati na gibljivost in funkcijo posameznih delov telesa ter zmanjšati mišično napetost in bolečino.
Svoje dolgoletne izkušnje danes prinaša med ljudi, kjer deluje v enotah MOGY v Novi Gorici in Kopru.
Njegova zgodba tako ni zgodba o izbiri med klasično medicino in vzhodnimi tehnikami, temveč o strokovni poti, na kateri je skozi desetletja spoznaval različne načine razumevanja človeškega telesa.
In morda je prav v tem največja vrednost dolgoletnega izobraževanja: da z leti ne pridobivamo le več znanja, ampak tudi širši pogled na človeka kot edinstven sistem, ki zahteva individualen in celosten pristop k obravnavi na vseh ravneh.
MOGY Nova Gorica, Vojkova cesta 107, T: 05 300 23 77
MOGY Koper, Obrtniška 30, T: 040 436 327
MOGY splošne informacije (brezplačna telefonska številka): 080 12 03
Za informacije in rezervacijo termina smo dosegljivi vsak delovnik med 8. in 18. uro.
Zaupajte svoje zdravje strokovnjakom. Hrbtenica vam bo hvaležna.