Skolioza je enostransko izkrivljenje hrbtenice, ki lahko povzroča motnje v delovanju notranjih organov in nastajanje napak drže. Statistični podatki potrjujejo dejstvo, da za skoliozo oboleva cca 40% vseh otrok, vključno z dioplastično skoliozo, t.j. deformacijo, ki je povezana z anatomskimi napakami hrbtenice genetske narave, ki jo srečujemo pri 10 do 20% skupnega števila obolelih.

Skolioza je praviloma dedne narave, kar pomeni, da če ima eden od staršev skoliozo, obstoja velika verjetnost nastajanja deformacije pri otroku.

Obolenje sestavljajo  štiri  faze:

Prva, začetna faza, druga je faza vidnih sprememb v hrbtenici, ki se še lahko odpravijo, tretja in četrta faza pa že predstavljajo deformacije, ki se jih ne da odpraviti. Ločimo skoliozo vratnega, prsnega in križnega dela hrbtenice, kot tudi kombinirano obliko skolioze, pri kateri sta prizadeta dva ali več predelov. Paciente, pri katerih je prisotna I. oziroma II. faza skolioze lahko zdravimo. Konzervativno zdravljenje pacientov s III. oziroma IV. fazo je praktično neučinkovito.

Znamenja skolioze

Prva znamenja skolioze se pojavljajo praviloma pri 6-8 letih starosti, ko gre otrok v šolo in se ob tem povečuje obremenitev hrbtenice. Znamenja so: asimetrična ramena, štrleče lopatke, puklastost ter postranska drža telesa med pisanjem kot tudi v položaju stoje. V tem obdobju je nujno potreben pregled pri specialistu zaradi ugotovitve začetne faze skolioze. Pogosto in to predvsem pri fantih, se pri starosti 12-14 let pojavlja puklasta drža in skolioza v prsnem delu hrbtenice ter bolečine v hrbtu. To so simptomi obolele hrbtenice pri vnetjih v spodnjem prsnem predelu hrbtenice. Pri tej starosti se fantje ponavadi ukvarjajo z obremenitveno telovadbo, ki v tem primeru ni pripoorčljiva, ker obremenitev hrbtenice in z njo povezane poškodbe lahko povzročijo resne poškodbe in motnje. Takim pacientom je nujno potrebno opazovanje in zdravljeje v specialistični ambulanti pri zdravniku manualne terapije.

Hrbtenica preneha rasti pri starosti 19 do 20 let in zato je potrebno vse zdravstvene ukrepe izpeljati prej. Po tej starosti se teh deformacij namreč načeloma ne da več odpraviti.

Uspeh zdravljenja skolioze je torej v neprekinjenem dinamičnem opazovanju otrokove rasti , pravočasnem odkritju in pravočasnem zdravljenju.

Načela zdravljenja skolioze

Metodično delo z otrokom

 z namenom oblikovanja posebnega režima gibanja in razbremenitve. Zdravnik poučuje otroka, kako je potrebno pravilno sedeti, stati, izbirati pravilne drže. Spati je potrebno na trdi podlagi in to v položaju, ki je odvisen od vrste deformacije hrbtenice. Zdravnik izbere reklinatorje (fiksatorje), ki zagotavljajo otroku pravilno držo v statičnem položaju. Pri asimetriji medenice je potrebno nošenje vložkov pod stopali.

Zdravstvena telovadba.

Telovadba, ki jo izvajajo v šoli po programu, je za otroke s skoliozo lahko dostikrat bolj škodljiva kot koristna. Zdravnik naj napiše potrdilo, na podlagi katerega otrok naj ne obiskuje telovadbe v šoli, ampak izvaja sam individualno izbran kompleks vaj, ki zmanjšuje torzijo hrbtenice ter razbremenjuje napetost tonusnih mišic. Obešanja, skoki ter obremenitvena telovadba niso zaželjeni. Priporočljivo je plavanje, ples, koreografija ipd. Stil plavanja naj določi zdravnik.

Manualna terapija

 je priporočljiva in učinkovita pri skoliozi I. in II. faze. Manualno terapijo izvaja zdravnik – manualni terapevt v obsegu 6 do 8 obiskov 2 do 3 krat na leto. Čas zdravljenja in vrsta terapije se določata individualno za vsakega bolnika posebej, odvisno od vrste in stopnje skolioze in napredovanja deformacije. Cilj manualne terapije je oblikovanje pogojev za pravilno rast in razvoj hrbtenice. Izkušnje kažejo, da je z manualno terapijo možno v celoti pozdraviti preko 80% primerov.

Zdravstvena masaža

Predpiše jo izključno zdravnik in to glede na stanje mišic in vrsto skolioze. Terapija z masažo se izvaja 10-12 krat 2 do 3 krat na leto. Masažo lahko izvaja le strokovnjak – maser z najmanj srednjo medicinsko izobrazbo.  

MO-GY d.o.o.:

asist. prof. Sergey Fedorov, dr. med.

specialist manualne medicine