Najbolj pogost vzrok pritiskanja na kapilarno - živčni snop hrbtenične arterije je izkrivljenje (kompenzatorna skolioza) vratnega predela hrbtenice, ki je prisotno tudi pri osteohondrozi v osrednjem in spodnjem delu hrbtenice, še posebej kot posledica hernije diska. Izkrivljenje v spodnjem in osrednjem vratnem predelu hrbtenice povzroča kompenzatorni pregib drugega zoba vratnega vretenca. Le-to je povezano s pravilnim delovanjem malih možganov, labirintnih in antigravitacijskih refleksov, ki so odvisni od pravilne vertikalne drže glave. Vendar med potekom izravnave glave prihaja do pritiska na kapilarno-živčni snop hrbtenične arterije s strani zoba drugega vratnega vretenca.

Pritisk na kapilarno-živčni snop hrbtenične arterije lahko povzročijo tudi drugi vzroki, kot so: izrastki na vretencih (osteofitis), izrastki (ekzostazme) na sklepih, bočne hernije diskov, še posebej njihove izpahnitve, zožane odprtine prečnih izrastkov, vratnih reber, zgibi arterij itd.
Medicinska znanost loči štiri faze kompresijskih kapilarnih sindromov v vratnem predelu hrbtenice:

Pri vseh bolnikih je prisotna omejitev gibljivosti (funkcijske blokade) v vseh gibljivih segmentih vratnega dela hrbtenice. Za razvoj bolezni je značilnost faznega razvoja in akutno poslabšanje stanja, če se ne izvaja ustrezno zdravljenje.
Tako I. faza preide v II., potem v III. In končno v IV, uspešnost zdravljenja pa je odvisna od stopnje obolelosti, zato svetujemo zdravljenje v čim zgodnejši fazi. Uspešnost zdravljenja z manualno terapijo je v prvi fazi preko 90%, v drugi okoli 70%, v tretji pa že pod 50%.
Manualna terapija je prav gotovo najbolj učinkovita metoda zdravljenja osteohondroze vratnega predela hrbtenice, pri čemer pa je nujno potrebno omeniti, da jo lahko izvaja izključno zdravnik s končano visokošolsko medicinsko izobrazbo in ustrezno specializacijo za manualnega terapevta.