VRATNA VRETENCA (7 vretenc)
1 C dovajanje krvi v glavo,hipofizo, kosti obraza, možgane, notranje in srednje uho, simpaticni živcni sistem
2 C Oči, vidni živec,sinusi, mastoidne kosti, obrazni živci
3 C obraz, zunanje uho, kosti obraza, zobje, obrazni živci
4 C usta, evstahijeva troblja, ustnice
5 C glasilke, vratne žleze, žrelo
6 C vratne mišice, ramena, mandeljni
7 C Šcitnica, zbadanje v ramenih, laket
PRSNA VRETENCA (12 vretenc)
1 T Roke od lakta navzdol vključno s pestmi, sklepi in prsti, požiralnik
2 T Srce, vključno z zaklopkami, osrčnikom in koronalnimi arterijami
3 T Pljuča, bronhij, prsni koš, dojke, bradavice
4 T Žolčni mehur in skupno izvodilo
5 T Jetra, plexus sciaris, krvni obtok
6 T Trebuh
7 T Trebušna slinavka, dvanajsternik
8 T Vranica, prsna prepona
9 T nadledvične žleze
10 T Ledvici
11 T ledvici, sečevodi
12 T tanko črevo, obtok limfe
LEDVENA VRETENCA (5 vretenc)
1 L debelo črevo, dimeljski obročki
2 L slepo črevo, trebuh, zgornji del nog
3 L spolni organi, moda in jajčniki, sečni mehur, kolena
4 L Prostata, mišice spodnjega dela hrbtenice, bedra
5 L Spodnji del nog, sklepi stopala. Prsti na nogi
SACRUM kosti kolka, stegna
COCCYX danka, anus, srbečica
Simptomi in indikacije zdravljenja z manualno terapijo
Hrbtenjača, ki jo varujejo vretenca hrbtenice, je z ostalimi deli telesa povezana z živci, ki prehajajo skozi medvretenčne odprtine. Ti živci so lahko vegetativni in uravnavajo delovanje posameznih organov, motorični, ki uravnavajo gibanje ali senzibilni, ki prenašajo razne dražljaje v možgane. Okvare teh živcev lahko povzročijo nepravilno delovanje organov, oslabljeno mišično moč in bolečino. Eden od možnih vzrokov okvare je pritisk vretenca, medvretenčne ploščice ali mišic na živec. Z manualno terapijo je možno ta pritisk na živec zmanjšati in s tem so dane osnove za ozdravitev obolelega mesta. Manualno terapijo lahko izvaja izključno zdravnik s končano medicinsko fakulteto, ki je nato specializiral manualno medicino, samostojno lahko dela po treh letih prakse, ko si pridobi ustrezno licenco.
Po čem se manualna medicina razlikuje s kiropraktiko?
Manualna terapija je vrsta osteopatske tehnike za zdravljenje gibalnega sistema in ima skupne korene s pri nas bolj znano kiropraktiko. Od nje se razlikuje predvsem:
-
po tem, da mora imeti manualni terapevt visoko medicinsko izobrazbo, specializacijo ustrezne smeri (fiziatrija, nevrologija, ortopedija) in ustrezno specializacijo manualne medicine;
-
po načinu in vrsti diagnostike z upoštevanjem vseh diagnostičnih metod uradne medicine;
-
po tehniki zdravljenja, ki je praviloma mehkejša in manj direktna;
-
po spremljajočih tehnikah masaže, kjer je najbolj pomembna t. im. PIR masaža - postizometrijska relaksacija za sprostitev obhrbteničnih mišic.
Manualna terapija je lahko zelo učinkovita, vendar je njeno področje uporabe omejeno predvsem na nekatere bolezni hrbtenice in gibalnega sistema. Osnova manualne terapije je diagnostika, ki poleg pregleda obstoječe dokumentacije obsega še manualni pregled hrbtenice, sklepov, mišic in živčnega sistema. Le na osnovi tega je manualna terapija lahko učinkovita in varna, zato mora imeti manualni terapevt obvezno predhodno visoko medicinsko izobrazbo.